Kozolc - Slovenska identiteta
Kozolci so zagotovo ena najpomembnejih prepoznavnosti slovenskega kulturnega prostora. Nikjer drugje po svetu niso tako razirjeni kot prav na obmoju slovenskega etninega ozemlja, saj jih sreamo na avstrijskem Korokem v Zilji, Rožu in Podjuni, v Sloveniji pa na Gorenjskem, Dolenjskem, v okolici Ljubljane, severovzhodnem delu Notranjskega, vzhodnem in severnem Primorskem, na Korokem in v veini pokrajin tajerskega.
Pojavljajo se tudi v dolini zgornjega toka reke Drave, na Vzhodnem Tirolskem, v vici in kot preproste suilne naprave tudi v Skandinaviji in drugod po svetu. A v najpopolneje tipe in konstrukcijske izvedbe se je kozolec razvil le na naem ozemlju.
Kozolci so dopolnilni motiv ostajali tudi na vedutnih upodobitvah pokrajin in krajev zlasti iz prve polovice 19. stoletja, ko so zaele izhajati znamenite suite razlinih vedutnih slikarjev tistega asa. To je bil as razsvetljenskega radoživega spoznavanja domaih in tujih dežel, ki so jih spretni umetniki upodabljali v koloriranih in nekoliriranih izvedbah in s tem irili zanimanje za vsakdanje življenje in raznovrstnost pokrajin v veliki avstro-ogrski monarhiji. Tudi za nae ozemlje so nastajale imenitne suite ali serije upodobitev krajev, med katerimi so najbolj poznane Runkova (1800), Kunkijeva (1810-30) in stara Kaiserjeva suita (1824-33), ki kot obroben motiv pogosto prikazujejo tudi kozolce. Po letu 1840 je pomen vedutnega slikarstva upadel, saj se je uveljavila nova sodobna tehnika zrcaljenja naravnega in kulturnega okolja na steklene ploe in papir fotografija.
V preteklosti je kozolec pomenil predvsem utilitarno zgradbo znotraj kmetijskega obrata. Ljudje ga niso razumevali kot nekaj lepega, ampak predvsem funkcionalnega. Zato tudi nikoli ni postal predmet opevanja ljudskih in narodnih pesmi, pa eprav so se na njem ljudje ljubili, pod njim pa zabavali, uprizarjali gledalike igre in prirejali veselice in propagandne mitinge. Ljudskim pevcem so bile ljube hiica, kamrica in izbica, kjer so pregrene rei pa bolj vabljive.
Horjul, 12. 12. 2006
Prof. dr. Vito Hazler
www.gibanje.org